Pokrovitelj spletne strani:
Bodi dober,
pa boš modrejši kot moder,
lepši kot lep
in boš srečen in vesel.

Fran Miličinski
 
 

Nagrajenci in utemeljitve 26. SKS

 

Schwentnerjeva nagrada


Komisija v sestavi Milan Matos (predsednik), Andreja Mlinar, Ivan Bizjak, Slavko Pregl in Rudi Zaman je na seji dne 16. novembra 2010 sprejela sklep, da Schwentnerjevo nagrado za leto 2010 prejme

Neda Pagon, urednica, publicistka in prevajalka.

Urednica, publicistka in prevajalka Neda Pagon, doktorica sociologije kulture, sodi med najvidnejše slovenske intelektualce. Največji del svoje življenjske energije je namenila slovenskemu založništvu, izdajanju vrhunske družboslovne in humanistične literature. Še posebej je svoj pečat vtisnila slovenski knjižni ustvarjalnosti kot dolgoletna urednica in sodelavka založbe Studia humanitatis. Področja njenega znanstvenega in publicističnega dela so: sociologija kulture, teorija umetnosti, zgodovina marksizma in socialnih teorij ter teorija socialnih utopij. Prevaja družboslovno in humanistično literaturo iz francoščine in italijanščine.
Je nosilka viteškega reda republike Francije za znanost in umetnost (Chevalier de l'ordre des artes et lettres) in zaslužna krajanka Črnega Vrha nad Idrijo.
Slovenskega založništva, še posebej v samostojni Sloveniji, si brez izjemnega deleža Nede Pagon preprosto ni mogoče zamisliti. Njeno kritično misel je čutiti na vseh pomembnih dogodkih v zvezi s knjigo, še posebej neizbrisljiv in trajen prispevek k žlahtni podobi najboljšega v slovenskem založništvu pa pomenijo zbirke založbe Studia humanitatis, ki jo vodi in oblikuje s krogom vrhunskih sodelavcev. Zbirka Studia humanitatis živi častitljivega četrt stoletja, nastala je namreč leta 1985; Neda Pagon je bila med ključnimi ustanovitelji in urednica od tedaj do vključno letošnjega leta 2010; skupaj s sodelavci je bila in je porok za pretehtan izbor prevodnih del, posebej s področij, ki jih nacionalne vede niso gojile oziroma še niso našle teoretske korespondence z novimi vednostmi. Skoraj sto knjig, ki so od leta 1985 izšle pri založbi Studia humanitatis v več njenih zbirkah, je nedvomno velik in pomemben prispevek slovenski kulturi in znanosti ter ne nazadnje k podpori razvoju humanistično omikane družbe.
Za izjemne dosežke v založništvu zato komisija kolegici Nedi Pagon podeljuje Schwentnerjevo priznanje za leto 2010.

 

 

Krilati lev


Priznanje krilati lev za najboljšo celostno izdelavo knjige, realizirano v slovenski tiskarni v letu 2010 prejme:

Tiskarna Gorenjski tisk storitve, d.o.o.

za knjigo Slovenija izpod neba, Matej Lenarčič, Mladinska knjiga
Reprodukcijo odlikujejo izredna in enakomerna barvitost, velik kontrast, dobri detajli risbe ter enakomerne, polne in velike tonske površine. Celostranske barvne reprodukcije, ki prevladujejo, so natisnjene izredno nasičeno in kontrastno ter odlično ponazarjajo barvno fotografijo. Sicer nezahtevna tipografija pregledno dopolnjuje fotomonografijo. Knjiga je narejena korektno po standardih trde vezave in ohranja lepo obliko končnega izdelka.

 

 

Najlepša slovenska knjiga

 

Kategorija – književnost

Sveto pismo, založba Družina, oblikovalka Evita Lukež
Knjiga Sveto pismo je vrhunski primer tipografske zasnove, ki zares opravlja svoje najpomembnejše naloge. Bralca učinkovito usmerja po kompleksni strukturi knjige, ob tem pa ponuja izjemno berljivost in čitljivost vseh elementov besedila, ki jih nadgradi s slogovno in pripovedno ustreznimi ilustracijami.
Žirija opozarja tudi na kakovosten dvobarvni tisk kljub zahtevnosti nizkogramskega papirja in izbrane črkovne vrste.

 

Nova kategorija – knjige za otroke in mladino

Frane Milčinski Ježek: Zgodba o zamorčku Bambuleju in vrtoglavi žirafi
Avtorici Tine Volarič in Jerneje Rodica
Žirija je imela v tej kategoriji največ težav. Ocena splošne ravni ilustracij niha med dobro in odlično ter celo pogumno. Zaskrbljujoči pa so nizka raven tipografske obravnave, pogosto izbrani neustrezni ali manj kakovostni materiali ter očiten nezadosten nadzor tiska. Izvrstne grafične materiale in tudi pogumne zasnove dodelave žal prepogosto izniči opazno prekratko odmerjen čas za oblikovanje. Sočustvujemo z ilustratorji.
Nagradili smo knjigo, ki je celostno pustila najboljši vtis. V premišljeno izbranem formatu je takoj opazna simbioza ilustracij in angažirane tipografske obravnave. Homogenost likovnega vtisa daje občutek, da avtorici nista delali zaporedno, kot je v navadi, temveč sinhrono v vseh stopnjah nastajanja.

 

Kategorija – znanstvena in stvarna literatura

Nagrada za najlepšo knjigo ni bila dodeljena.

 

Kategorija – umetniške monografije, fotomonografije, bibliofilske izdaje

Niko Grafenauer - Alenka Sottler: Prividi, založba Nova revija
Oblikovalec Matjaž Vipotnik
Opomba: Žirija je delo premestila iz kategorije A – književnost.
Žirija v nobenem ocenjevalnem kriteriju ni imela pripomb. Likovna zasnova knjige Prividi odlično podpira bogato vsebino. Gre za izvirno in estetsko skladno delo, ki na vseh ravneh izkazuje avtorjevo predanost likovnemu raziskovanju, kompozicijski perfekcionizem, obenem pa razodeva njegovo poznavanje materialov in dodelave. Celostna obravnava, vse od embalaže naprej, izraža tako razumevanje vsebine kot spoštovanje medija. Naša edina skrb je, da sta te vrste pristop in rezultat izumirajoča vrsta.

 

 

Najboljši literarni prvenec


Lado Kralj: Kosec koso brusi
Zbirka petih novel Kosec koso brusi razkriva Lada Kralja kot erudita in dobrega poznavalca zakonitosti vsakokratnega dogajalnega časa. Okolje, v katero so postavljene, je delno umetniško, kot na primer samoupravne zdrahe v gledališkem kolektivu ali nove umetnostne prakse, ki se skladajo s simptomi realnosti, med njimi pa najdemo tudi takšne, ki so povezane z aktualnimi pastmi tranzicije, zaznamovane z raznimi prevarantskimi piramidalnimi finančnimi združbami in drastičnim izločanjem kot posledico požrešnosti. Spet drugje spregovorijo o od vseh pozabljenih marginalcih, kockarjih in pravih goljufih, s čimer razkrivajo anomalije in potlačeno nekega zgodovinskega trenutka. Ves čas je na drugi strani vsakdana prisotna druga, zrcalna in čudežna resničnost, ki prodira v svet in spravlja protagoniste njegovih zgodb v zadrego, ko skozi razpoke prodre na plan zamolčano. Zgodbe so napisane v žlahtnem sklicevanju na tradicijo fantastike ali celo moralitete, svoje predloge in predhodnike, ki jih prej izpostavijo kot skrivajo, pa preigravajo z nasmeškom in ironičnim podtonom. V tem odmiku in navidezni lahkotnosti prepoznamo zanesljivo pisavo, ki je kompozicijsko premišljena in jezikovno natančna, glavne osebe in njihove zanimive sopotnike pa vselej postavlja v ustrezno dogajalno okolje.

 

 

Priznanje za mladega prevajalca 2010


Julija Potrč za prevod izbora kratke proze Skrivališča Petrija Tamminena
Julija Potrč je kratke, zgoščene zgodbe Skrivališča iz življenja preprostih mož s finskega podeželja sodobnega finskega pisatelja Petrija Tamminena prevedla s prefinjenim posluhom za pisateljevo govorico, ki prisluškuje tihoti zelene gozdnate ali v belino snega potopljene severne pokrajine in se vživlja v človeško željo po samoti, umikanju pred svetom in ljudmi, skrivaštvu in molku. Občuteno je sledila pisateljevi komorni, utišani ubeseditvi dogodkov in usod, ki so pogosto na meji nedogajanja in naključnosti, ter treznim, brezstrastnim, z brezosebno rabo zaznamovanim zapisom skupne usode severnjaških mož, ujetih v primež med družino, družbo, delo, tovarišijo in poskuse pobega. Julija Potrč slovenske bralce seznanja s sodobno književnostjo dežele, ki jim je tako jezikovno kot izkustveno precej oddaljena; poleg tega se v Skrivališčih uspešno spopada z besedili, ki so s sleherno podrobnostjo vpeta v doživljajski in čustveni svet njihovih izključno moških protagonistov.

28. slovenski knjižni sejem bo za obiskovalce odprt od srede, 21., do nedelje, 25. novembra 2012, od 9. do 20. ure.


Prosti vstop!

 

Edvard Kocbek, 27.9.1904 – 3.11.1981


Molitev

 

Sem, kar sem bil,
in vsakdo me bo mogel pozabiti.
In vendar moram reči: sem in bil sem in bom,
in zato sem več od pozabljenja,
neizmerno več od zanikanja,
neskončno več od niča.

Vse je večno, kar nastane,
rojstvo je močnejše od smrti,
vztrajnejše od obupa in samote,
silnejše od hrupa in greha,
slovesnejše od zavrženosti.
Nikoli ne bom prenehal biti.
Nikoli.
Amen.

Edvard Kocbek: Zbrane pesmi, 1977 (str. 200). Cankarjeva založba