Aleš Berger (2008)

Utemeljitev nagrade:

Prevajalec, gledališki in literarni kritik, esejist ter urednik Aleš Berger že dolgo vrsto let zaseda odličen položaj v slovenski kulturi, ki ji je zavezan s svojo ustvarjalno energijo. Nespregledljiv je predvsem njegov prevodni opus iz klasične in moderne francoske literature, ki zajema poezijo, prozo, dramatiko in esejistiko.

Za svoje delo je leta 1983 prejel Sovretovo nagrado, nagrado Prešernovega sklada (1987), Župančičevo (1993) in Rožančevo nagrado (1998).

Kot urednik pri založbi Mladinska knjiga, kjer je bil zaposlen od 1987. leta do upokojitve pred slabim mesecem dni, je močno povzdignil in utrdil programsko usmeritev in ugled založbe v izvirnem in prevodnem leposlovju. Po Urošu Kraigherju je pred tridesetimi leti prevzel uredništvo znamenite knjižne zbirke Kondor, ki jo je, upoštevajoč Kraigherjevo izročilo, oživil z novimi sodelavci in naslovi del, med katerimi je zelo viden delež tistih, ki pripadajo književnosti 20. stoletja. Izdajo, ki jo je dobil v roke, je tako dopolnil s 150 novimi naslovi. Ustanovil je tudi zbirko Klasiki Kondorja, v kateri je bilo vse manj običajnih ponatisov, ampak je bila na trgu v razširjenih in predelanih izdajah. V zbirki je izšlo 50 takšnih knjižnih del.

Po triletni prekinitvi, ki je nastala po smrti urednika Lojzeta Krakarja, je spet priklical v življenje zbirko svetovne poezije Lirika, ki je v njegovem času dosegla zavidljivo število prevedenih pesniških knjig: 100.

Ustanovil je tudi dvojezično knjižno zbirko Mojstri lirike – 25 naslovov – in uvedel edicijo Nova lirika, v kateri je doslej izšlo 12 izborov poezije modernih svetovnih pesnikov. Zasnoval je zbirko Veliki večni roman, ki je ob ponatisih klasičnih del ponudila tudi nove, jezikovno osvežene in posodobljene izdaje znamenitih svetovnih pisateljev (npr. Dostojevski, Flaubert idr.). Doslej je v zbirki izšlo 30 del. Urejal je zbirko Zenit, ki jo je pozneje preimenoval v Roman, v kateri je izšlo 70 del ključnih avtorjev, predvsem iz 2. polovice 20. stoletja. Zasnoval in uredil je imenitne reprezentativne jubilejne izdaje ob obletnicah Srečka Kosovela, Simona Gregorčiča in Primoža Trubarja, ki so inovativno in strokovno neoporečno opozorile nanje in v javnosti ter  pri kritiki vzbudile veliko pozornost, vsekakor pa požele enodušno priznanje.

Hkrati je ves čas deloval tudi kot urednik – mentor, ki je v svoj krog sodelavcev pritegoval zlasti mlade, še oblikujoče se avtorje izborov in spremnih besed, predvsem  pa prevajalce, od katerih se danes mnogi uvrščajo v sam vrh tovrstne literarne dejavnosti.

Kot intelektualec pa je opazno navzoč tudi v kulturnih razsežnostih, ki niso povezane zgolj z uredniškimi in založniškimi opravili, vendar v marsičem dopolnjujejo njegovo duhovno podobo.