Zorka Peršič (2002)

Utemeljitev nagrade:

Zorka Peršič je bila leta 1945 med ustanovitelji Mladinske knjige in je bila v založništvu ustvarjalna skoraj do danes. Njena velika zasluga je, da se je slovensko založništvo odprlo v svet že v svoji pionirski industrijski dobi in bilo obenem nosilec razvoja v okvirih takratne države Jugoslavije.

Že zelo zgodaj je v Mladinski knjigi ustanovila sekretariat za koprodukcijske izdaje, ki je usklajeval pripravo skupnih izdaj v več (tudi do desetih) jezikih hkrati, ter povezoval založnike iz držav Zahodne in Vzhodne Evrope. Berlinski zid je še stal, ko so knjige, še posebno za otroke in mladino, že potovale po naši celini. Ni naključje, da je bila Zorka Peršič na kongresu IBBY v Ljubljani leta 1966 izvoljena za njegovo predsednico, ter dve leti pozneje ponovno tudi na kongresu v švicarskem Amriswilu ob Bodenskem jezeru.

V letih 1967 in 1969 je z otvoritvenima govoroma (najdemo ju tudi v takratnih izdajah revije Bookbird) odprla mednarodni Bienale ilustracij v Bratislavi, takrat največjo tako prireditev na svetu. Tudi s tega pomembnega položaja je spodbudila vključevanje slovenskih slikanic v široko mednarodno izmenjavo in postavila slovenske avtorje ob bok uglednim avtorjem v Evropi in širše. S tem delom je praktično postavila idejne in materialne osnove tako imenovani Ljubljanski šoli knjižne ilustracije. V domačem založništvu je najuglednejše avtorje pritegnila k nastanku temeljnih slovenskih poljudnoznanstvenih in literarnih knjižnih zbirk za otroke, mladino in odrasle. Mladinska knjiga je bila v času njenega vodenja največji založniško grafični kompleks v Jugoslaviji; osrednji položaj v državi je na takih temeljih zadržala do današnjih dni, kar priča tudi o poslovni daljnovidnosti poslovne ekipe, ki jo je vodila Zorka Peršič. Prav ona je še po upokojitvi ostala v založništvu, v katerem je s svojim osebnim znanjem in ugledom sicer pretežno v tujini opozarjala na ustrezen pomen založništva v Sloveniji.

V prepričanju, da je moderno slovensko založništvo druge polovice prejšnjega stoletja pomembno zaznamovano z njenim delom, se je žirija soglasno odločila, da Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo letos podeli Zorki Peršič.

Žirija: dr. Martin Žnideršič, Andreja Mlinar, Slavko Pregl, Zdravko Duša in Milan Matos