Začetki Slovenskega knjižnega sejma

Začetki Slovenskega knjižnega sejma segajo v leto 1972, v mednarodno leto knjige, določeno s sklepom Unesca, ki je imel namen prikazati in poudariti pomen knjige za človeka in človeštvo. V program promocije so se vključile države članice, med njimi tudi Slovenija in njeni založniki, že tedaj organizirani v Gospodarski zbornici kot samostojen odsek ali odbor.

Slovenski knjižni sejem je bil do leta 1997 (13. slovenski knjižni sejem) bienalna, nato pa vsakoletna prireditev. Prva leta je gostoval na Gospodarskem razstavišču, že od petega naprej pa pod streho Cankarjevega doma. Ves čas je terminsko vezan na konec novembra.

Od njegovih začetkov pa do danes so založniki potegnili kar nekaj ključnih potez, ki so sejem popularizirale: nekoč strogo samo razstavni sejem je postal tudi prodajni, ukinitev vstopnine – sprva samo za otroke, nato pa tudi za odrasle, ček za branje in pestro spremljevalno dogajanje na sejmu (Debatna kavarna, Šolski in Strokovni knjigosled, Založniška akademija, forum, Pisateljski oder, tematske razstave, podelitev nagrad za dosežke v knjižni stroki in tudi dogodki na razstavnih prostorih posameznih založb).

Na prvem Slovenskem knjižnem sejmu je razstavljalo 17 založnikov in predstavilo okrog 3000 novih naslovov, podatkov o obisku pa žal ni.
Lani (2008) je na 24. slovenskem knjižnem sejmu sodelovalo že 113 založnikov, na treh razstavnih ravneh, obisk pa je presegel vsa pričakovanja, saj si je sejem ogledalo skoraj 40.000 ljudi.