Utemeljitve 2009

Schwetnerjev nagrajenec – Miloš Mikeln

Širine dolgoletnega Mikelnovega udejstvovanja v literaturi, dramatiki, gledališču,  ni potrebno posebej poudarjati. Danes se bomo ozrli na njegovo pomembno dejavnost v založništvu. Izrazito je bil angažiran  za knjigo kot direktor  Cankarjeve založbe. To je bil celih 12 let, od leta 1970 do 1982, pa še kasneje do današnjih dni pri Knjižni zadrugi, za katero je dal pobudo sredi prejšnjega desetletja in jo tudi vodil do pred kratkim.

Pod Mikelnovim vodstvom je Cankarjeva založba postala sodobna založba s povezavami v tedaj jugoslovanskem in mednarodnem prostoru. Izdala je vrsto zelo  pomembnih knjig. Naj omenimo samo Leksikon Cankarjeve založbe, ki je bil  desetletja in je še danes standardni družinski leksikalni priročnik. Timesov Atlas svetovne zgodovine je bil izjemno uspešen doma in v Jugoslaviji, kjer ga je izdala enota CZ v Zagrebu v skoraj sto tisoč izvodih.   Cankarjeva založba je postala ena izmed treh vodilnih slovenskih založb. Pogumno je uvajala  nove programe, nove dejavnosti.

Na pobudo Miloša Mikelna je založba začela izdajati zbirko Nobelovci, ki je v prvih letnikih dosegala izjemno naklado okrog 20.000 izvodov. V njegovem času je založba opravila drugo enkratno in slovito založniško podjetje: uspešno je dokončala zbirko Sto romanov, z znamenitimi študijami ob posameznih knjigah pa je generacijam pomenila enkratno študijsko gradivo o ustvarjalcih in njihovih delih.

Posebej je potrebno poudariti Mikelnovo skrb za izdajanje slovenskih avtorjev. Vsako leto je – kljub slabim razmeram za knjigo v tistih časih – izšlo vsaj deset del sodobne slovenske literature in tu je prvič izšlo marsikatero delo, ki ni bilo po volji takratne oblasti. Naj omenimo samo, da je leta 1983 CZ izdala knjigo Borisa Pahorja Tržaški mozaik – prvo knjigo, ki je izšla potem, ko je Pahorju bilo spet dovoljeno objavljati v Sloveniji. CZ je nekaj prvih let pod svojo streho vzela zalaganje Nove revije.

Mikeln je tudi ob velikih dvomih knjigotržcev in založnikov spodbudil in uspel ustanoviti medzaložniško zbirko Žepna knjiga, v kateri je nekaj let sodelovalo deset slovenskih založb. To je bil pred dobrimi dvajsetimi leti prvi, žal, tedaj ne trajni korak k uvajanju žepne knjige na slovenski trg. V Knjižni zadrugi pa je v sodelovanju z avtorji uspel organizirati poseben neprofitni način izdajanja knjig, zlasti miniaturk. To so dela, ki brez te podpore ne bi zagledala luči sveta. Tako je v zadnjih letih obogatilo slovenski kulturni prostor že več kot 30 naslovov slovenskih literatov.

Najboljši literarni prvenec - Vesna Lemaić za zbirko kratkih zgodb Popularne zgodbe

Prvenec Vesne Lemaić prinaša nepričakovano, a še kako dobrodošlo poživitev literarnega dogajanja. Zbirka kratkih zgodb, ki bi jo bilo v grobem mogoče uvrstiti v fantastiko, prav tako kot z bujno domišljijo nagovarja z izjemno energijo, z rušilno močjo črnega humorja.

Mojstrica groteske in intrigantnega suspenza mimogrede osveži tudi že nekoliko izpeto spogledovanje s kičem in žanrskimi mešanicami, pri čemer ikone popularne kulture navidez lahkotno, a v resnici še kako utemeljeno izrisujejo kompleksne rebuse bivanjske tesnobe. Obvladan in suveren avtorski glas ostaja vseskozi na sledi vsemu, kar je latentno, skrivnostno in usodno, to pa na presenetljiv način predela v sočno obešenjaštvo in izjemno privlačno bralsko doživetje. 
 

Najlepša slovenska knjiga

a) Književnost ter knjige za otroke in mladino

Nagrajenec:
oblikovanje: studiobotas
Jani Kovačič: Knjiga
založnik: Cankarjeva založba
Gre za neobičajno knjigo, iz katere razbiramo tvorno sodelovanje med avtorjem in oblikovalcem. Navidezno neambiciozna zunanjost, oblečena v knjigoveški platen, opremljen z velikimi rdečimi črkami, spominja na estetiko slovenske “klasike”. Morda za trenutek zmoti na zadnjo platnico knjige položeno besedilo. Šele ko knjigo odpremo, odkrijemo, da se v tej “embalaži” skriva nekaj posebnega. Knjiga je odlično tipografsko obdelana, literarne vsebine ne nagovarjajo le klasično verbalno, pač pa knjiga bralca osvoji z izdelano celostno oblikovanostjo. Upoštevanje značaja oblikovanega gradiva je izvrstno, tipografske ideje podpirajo vsebino in se ne spogledujejo z željami po premoči vizualnega nad verbalnim gradivom, kar velja tudi za izbor papirja.

Posebna pohvala slikanici:
ilustracije in oblikovanje: Ana Razpotnik Donati
Laž in njen ženin
založnik: Sanje
Laž in njen ženin se predstavi s svežimi, humornimi in nagajivimi ilustracijami Ane Razpotnik Donati. Ilustracije se ne držijo strogega preloma, ampak radoživo pobegnejo čez rob, kadarkoli si zaželijo, ali pa so disciplinirano kadrirane. Tipografija teksta v knjigi je prijazna bralcu, spoštuje mlajše uporabnike, pa vendar deluje zrelo in premišljeno – z različnimi velikostmi in drugimi tipografskimi ključi poskuša podpirati vsebino, ki jo posamezne besede nosijo in tako na vizualni način podpira dramaturški lok stavkov. Tudi naslovnica je oblikovana svobodno, sveže in neokostenelo, tako, da celostno knjiga deluje vabljivo in optimistično.


Nominacija:
oblikovanje: studiobotas
zbirka Gostosevci
založnik: Didakta
ilustracije: Urh Sobočan

b) Znanstvene knjige, učbeniki, stvarna literature

nagrajenec:
Žirija se je – zaradi skromnega nabora kvalitetnih prijavljenih del v tej kategoriji – sprva odločila, da nagrade ne podeli, a ker veljavni pravilnik te možnosti ne dopušča, je bila primorana med povprečnim izbrati najboljše.

oblikovanje: Ilab Crossmedia
France Vrbinc: 366 x slovensko: Z jezikovnimi kotički skozi leto
založnik: Mohorjeva založba, Celovec
Vrbinčeva knjižica je žirijo pritegnila zaradi svoje funkcionalnosti, ki je med ostalimi prispelimi knjigami ni uspela razbrati. Knjiga je v materialih sicer neambiciozna, pa vendar je vsebinsko-funkcionalna os izredno dobro obdelana: format in obdelava tipografskega stavka sta prilagojena žanru in ga dobro podpirata. Čeprav bi se določene tipografske detajle dalo rešiti z večjo mero profesionalnega znanja, je knjižica dokaz, da je vsebino včasih treba postaviti pred estetiko in misliti predvsem na navigacijo bralca.


Posebno priznanje
oblikovanje: Ivana Kadivec
Mira Delavec: Moč vesti
založnik: Primus
Celostno si knjiga zaradi odlično oblikovane notranjosti zasluži veliko pozornosti, saj dejavno, celovito in sodobno pristopa k predstavitvi arhivskega gradiva z estetiko 19. stoletja, a ji zaradi podpovprečne naslovnice žirija nagrade ni podelila. Problematično deluje tudi jezikovno-slogovna oblikovanost knjige, ni namreč prepričljivo domišljeno, koga delo nagovarja.

Nominacija:
oblikovalka: Jasna Karnar
A. Demšar, Đ. Juričič, V. Kožuh, V. Mlakar: Zakaj se dogaja. Sile in energija 8
založnik: Rokus Klett

c) Umetniške monografije in fotomonografije, bibliofilske izdaje

nagrajenec:
oblikovalec: studiobotas
Matjaž Kmecl, Joco Žnidaršič: Zakladi Slovenije
založba: Cankarjeva Založba
Knjiga Zakladi Slovenije nedvomno spada med slovensko klasiko tega žanra in letos – verjetno prav po zaslugi vrhunske avtorske fotografije in posrečene kombinacije z besedilom – praznuje že 30 let ponatisov. Zaradi skoraj kultnega statusa, ki ga knjiga ima, je bilo nedvomno težko določiti, do katere mere se izdaja lahko spremeni in kateri so tisti elementi, ki  jih je zaradi prepoznavnosti potrebno obdržati.
Žirija bi rada nagradila pogum, s katero je oblikovalec vnesel svežino v novo izdajo: spremembe v tipografiji, ki je sedaj posodobljena, pa vendar dovolj klasična za ciljno skupino, ki ji je namenjena. Tudi izbor papirja odstopa od tako rekoč zapovedanih svetlečih visokopremaznih materialov. Pohvaliti velja še izvirnost ščitnega ovitka, ki ga bodoči lastnik knjige lahko glede na lastne preference izbira samostojno. Vse to so elementi, ki dajejo knjigi Zakladi Slovenije popolno svežino in jo izvrstno povezujejo v navidezno domačo, a popolnoma novo koherentno celoto.

1. nominacija:
oblikovanje: Ivana Kadivec
Matevž Lenarčič, Janez Bizjak: Alpe, kot jih vidijo ptice
založnik: Pan Alp, d.o.o.

2. nominacija:
tehnično uredil: Marko Prah
Biblija
založnik: Mladinska knjiga

Krilati lev za tiskarsko tehnično izvedbo knjige – Alpe, kot jih vidijo ptice, MA-TISK.

V knjigi prevladuje zahtevne sestavljene celostranske barvne reprodukcije, ki so barvno urbane in zelo enakomerno natisnjene.
Odlikuje jo tudi dober kontrastni in barvni obseg, ter izjemna čistost tiskovnih in prostih površin.
Strokovno gradivo dopolnjuje primerna čitljivost besedila ter strokovna knjigoveška dodelava.

Najboljši mladi prevajalec:
Nagrajenka:Tatjani Jamnik
za prevod romana Sežigalec trupel (Spalovač mrtvol) Ladislava Fuksa
Tatjana Jamnik je roman Sežigalec trupel enega osrednjih čeških prozaistov 20. stoletja Ladislava Fuksa prevedla jezikovno suvereno in neoporečno ter ob besedilu, ki zajema širok razpon literarnih sredstev, izkazala veliko mero prevajalske spretnosti in iznajdljivosti. Klasično besedilo iz poznih 60. let prejšnjega stoletja je iz njegovega zgodovinskega češkega okolja uspešno presadila v današnjo izkušnjo slovenskega bralca in mu omogočila izluščiti nadčasovno etično sporočilo romana kot tudi podoživeti tesnobno vzdušje pred bližajočo se drugo svetovno vojno in napoved holokavsta.
Roman, ki se s sredstvi groteske loteva teme realnosti, oprijemljivosti in nezadržnosti zla pa tudi njegove banalnosti, kot se kaže skozi zlovešče spremembe v duševnosti in dejanjih povprečnega, na videz nenevarnega človeka, ji je omogočil, da se spoprime s široko pahljačo raznolikih  jezikovnih slogov, od knjižnega jezika in povzdignjenega, celo afektiranega meščanskega govora do rahlo arhaizirane, rimane, lajnaste govorice sejmarskih prizorov in nizkopogovornih dialogov obiskovalcev zabavišča, in vse te jezikovne plasti je odlično in prepričljivo prestavila v slovenščino.
Ne gre prezreti tudi, da se je Tatjana Jamnik že doslej večkrat uspešno spoprijela z zahtevnimi literarnimi prevodi; naj omenimo samo romana Trpljenje vdanega zmeneta Alexandre Berkove in Patriarhata minula slava Pavla Brycza ali onirično kratko prozo Adama Wiedemanna Prizori iz postelje.