Urnik Debatne kavarne
SREDA, 25. november 2009
13.00 ALI STRATEGIJE ELEKTRONSKEGA BRANJA OGROŽAJO LINEARNO BRALNO ZMOŽNOST? (Bralno društvo Slovenije)
Z uporabo vizualne podpore elektronsko sporazumevanje prinaša nove oblike besedil, kot so npr. nadbesedila/hiperteksti in žanri elektronske književnosti. Ali te nove oblike sporazumevanja in zanje potrebne bralne strategije ogrožajo tradicionalno književnost in linearno bralno zmožnost? Kako je umetnostna pripoved pred elektronsko vključevala vizualna gradiva? Katerih sestavin linearnega branja elektronsko branje ne more nadomestiti? Kakšno bralno zmožnost bodo potrebovali prebivalci 21. stoletja?
14.00
E-KNJIGE V KNJIŽNICAH (Ruslica)
Priložnosti in pasti izposoje elektronskih knjig v knjižnicah. Ali lahko knjižnice izposojajo e-knjige? Lahko. Kaj za to potrebujejo? Dovolj je že samo računalnik z dostopom do interneta. Zakaj bi knjižnice ponujale e-izposojo? Zato ker je hitrejša, preprostejša, uporabnikom prijazna in ne zaseda nič prostora. Kako ponuditi e-izposojo? Večerova založba e-knjig Ruslica bo v okviru Knjižnega sejma premierno predstavila sistem izposoje elektronskih knjig in poskušala odgovoriti na vprašanje, kakšne bodo knjižnice prihodnosti.
15.00
SVETOVATI ALI POSLUŠATI? (Celjska Mohorjeva družba)
Vrednote v današnjem času se spreminjajo s svetlobno hitrostjo. Kaj je še kompas in kje je ta, če je, ter česa se lahko oklenemo? Ali nam knjige z nasveti lahko kaj pomagajo pri iskanju naše poti?
Moderator: Sandi Čolnik
Sodelujejo: Bogdan Žorž, Christian Gostečnik, Metka Klevišar in Tomaž Erzar
16.00
SVETOVNA KRIZA, OPISANA V KNJIŽNIH USPEŠNICAH (Mladinska knjiga založba in Cankarjeva založba)
Pogovor o Doktrini šoka Naomi Klein, ki razkriva temne plati kapitalizma, in knjigi Prva od sedmih suhih krav Boštjana M. Zupančiča, ki vzroke za nastalo krizo pripisuje med drugim tudi feminizaciji človeštva. Pogovor z urednikoma Nelo Malečkar in Zdravkom Dušo bo vodila Rosvita Pesek.
17.00
KDO SE BOJI FACEBOOKA IN TWITTERJA? (Produkcijska hiša RED)
Nova spletna orodja za tkanje stikov so kot vsak pojav v ekonomiji obsega podvržena zlorabam. Vendar verjamemo, da nam ne strah pred neznanim in ne groza ob preštetih žrtvah ne smeta zamegliti pogleda, da bi videli vse krvavo. Nasprotno, če bomo opletali s površinskimi argumenti o previdnosti, ki naj nas spremlja pri uporabi družabnih omrežij, bomo spregledali bistvo, ki verjetno preži tik pod površino. Na svetlo ga bomo skušali zbezati naslednji sogovorniki s Facebooka:
Majda Koren, kompulzivna uporabnica spletnih in mobilnih pridobitev, nosilka nagrade večernica, avtorica cross-over romana Julija je zaljubljena lol iz zbirke Gener@cije Založbe Karantanija, prvega, ki z glavno junakinjo živi tudi na Facebooku. Naslednji Majdin junak iz knjige Maj za vedno:) je že na twitterju; mag. Lenart J. Kučić, edini kompetenten publicistični spremljevalec novih družabnih omrežij; Milanka Fabjančič, avtorica likovne podobe obeh Majdinih knjig, po lastni odločitvi za računalniško abstinenco pred leti spet uporabnica spleta; Julija, vsaka podobnost z glavno junakinjo je zgolj naključje; Katja, uiber šefica za čekiranje besed, in moderatorka Tadeja Zupan Arsov, s Facebookom najraje na blackberryju, in z nekaj nenavadnimi followerji na twitterju, za katerega pravi, da zanj nima časa (verjetno laže).
18.00
TEORIJA DOLGEGA REPA (Cankarjeva založba)
Chris Anderson v svoji knjigi Dolgi rep ubesedi pojav, ki so ga opazili mnogi: da je v ponudbi vse več izdelkov, tudi knjig, katerih vsak posamezni ima sicer vse manj odjemalcev, vendar je skupni seštevek teh odjemalcev zelo velik. Vrnil je upanje vsem tistim, ki so se ob opazovanju družbenih procesov bali, da se svet spreminja v izključno vladavino najbolj izpostavljenih proizvodov. Pojav, ki ga Anderson v knjigi analizira še zlasti z opazovanjem prodajnih gibanj na Amazonu, je vse bolj opazen tudi v Sloveniji.
O teoriji dolgega repa bosta debatirala Miha Kovač in Andrej Blatnik.
ČETRTEK, 26. november 2009
13.00
JEZIK, BESEDILO IN ODGOVORNOST (Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani)
Etična razsežnost jezikovne produkcije sodi med najbolj aktualna vprašanja sodobnih literarnih in jezikovnih ved. Besedilo nujno nastane in živi v določenih družbenih okoliščinah, ki oblikujejo njegovo tvorbo in sprejem, obenem pa na različne načine zavezujejo avtorje in bralce. Ključno vprašanje: Komu in čemu ta zaveza velja?
Moderator: dr. Primož Vitez
Sodelujejo: dr. Vanesa Matajc, dr. Boris A. Novak, dr. Frančiška Trobevšek Drobnak, dr. Marta Verginella
14.00
KAKO BRATI PROBLEMSKO MLADINSKO LITERATURO (Miš založba)
Večina mladostnikov pozna problemske mladinske romane, tretjina jih pogosto bere. Eni v njih najdejo »zgolj« zanimive ali napete zgodbe, drugi jih prepoznajo (tudi) kot priročen in zanimiv vir informacij, ki utegnejo biti dobrodošli tudi v vsakdanjem življenju. Gostje bodo razpravljali o zunajliterarni vrednosti in uporabnosti mladinske problemske literature ter se dotaknili tako tovrstne slikaniške produkcije kot mladinskih romanov.
Moderatorka: Gaja Kos
Sodelujejo: pisateljica Janja Vidmar, strokovnjak za mladinsko književnost dr. Igor Saksida in klinična psihologinja Nada Hribar
15.00
RAZKRIŽJA (Mladinska knjiga založba)
O nastajanju in razvoju slovenske državnosti se bo z dr. Spomenko Hribar pogovarjal Ali Žerdin.
16.00
POT NA ORIENT (Študentska založba)
V pogovoru si želimo skozi različne poglede debatirati o civilizacijskem razkolu med Vzhodom in Zahodom, med muslimanskim in krščanskim svetom. Orient namreč ni eden ... So zahodnjakove sanje o omamnih dišavah in skrivnostih, ki ga strašijo in hkrati vzburjajo. In so zgodbe ljudi in krajev, krhke kot njihovi pripovedovalci.
Moderatorka: Marija Zidar
Sodelujejo: Ervin Hladnik Milharčič, Andrej Malnič, direktor Goriškega muzeja
17.00
READ CENTRAL – BERI CENTRALNO (Študentska založba)
Štirje založniki iz štirih držav bodo debatirali o mogočih načinih skupne promocije srednjeevropske literature v svetu.
Moderator Aleš Šteger iz Študentske založbe se bo pogovarjal z udeleženci: iz Hrvaške prihaja Seid Serdarević, založba Fraktura, iz Srbije Gojko Božović, založba Arhipelag, in iz Madžarske
Bence Sárközy, založba Magvető.
PETEK, 27. november 2009
13.00
ČAS V KNJIGAH ALI KNJIGE V ČASU (Zavod RS za šolstvo)
Čas je kategorija, ki jo najdemo povsod – sociološka, fizikalna, matematična ... O času je mogoče razpravljati zelo splošno in neznansko osebno. Tudi merimo ga bolj ali manj natančno. Posebna oblika »merjenja« so jubileji. V vsak časovni del jih lahko umestimo – v leto, desetletje, stoletje ... Tudi leto 2009 označuje več pomembnih obletnic, naj omenimo npr. 200-letnico Darwinovega rojstva in 150-letnico izida njegove knjige O izvoru vrst z naravnim izborom, pred 165 leti je bil rojen Josip Jurčič, avtor prvega slovenskega romana Deseti brat. Jubileje proslavljajo ustanove – tako je npr. naš zavod za šolstvo pred nedavnim praznoval 50-letnico –, pa tudi revije. »Naša« Vzgoja in izobraževanje izhaja že štirideset let.
Moderatorka: Mira Turk Škraba
Sodelujejo: dr. Matjaž Kmecl, dr. Barbara Vilhar, dr. Janko Prunk in drugi
14.00
KAJ HOČEJO KOROŠKI SLOVENCI NA POLITIČNEM IN ŠOLSKO IZOBRAŽEVALNEM PODROČJU? (Založba Drava)
Tako politični kot tudi izobraževalni obeti slovenske narodne skupnosti na Koroškem so tesno povezani z minulimi in sedanjimi težnjami. Politično samouveljavljanje in izobraževanje koroških Slovencev stojita ob začetku 21. stoletja pred čisto novimi družbenimi izzivi, ki zahtevajo tudi nove odgovore in drugačno razpravo. Razvoj in preživetje slovenske manjšine sta zelo odvisna od usklajenih političnih konceptov in drugačne predstave njenih zastopnikov. Šolstvo in izobraževanje pa morata sloneti na inovativnih in kakovostnih konceptih dvo- in večjezičnosti, ki podpirajo samozavest slovensko govorečih na Koroškem. Kaj vse to vključuje, bosta povedala državni sekretar (Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu), univ. doc. dr. Boris Jesih, avtor knjige Med narodom in politiko. Politična participacija koroških Slovencev, in univ. prof. dr. Vladimir Wakounig (univerza v Celovcu), strokovnjak za medkulturna vprašanja v sodobni pedagogiki (avtor študije o dvojezičnem šolstvu na Koroškem).
Moderatorka: Metka Wakounig
15.00
PROMOCIJA MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI – TUJI ZGLEDI, DOMAČE MOŽNOSTI (Miš založba v sodelovanju z Bralno značko in Slovensko sekcijo IBBY)
Namesto tarnanja, da mladi vse manj berejo, bomo skušali poiskati promocijske dejavnosti, ki so se kot uspešne izkazale v tujini, pa bi jih z malo truda in volje morda lahko izvajali tudi pri nas ali pa jih vključili v druge dejavnosti.
Moderator: dr. Igor Saksida
Sodelujejo: mag. Tilka Jamnik, Janja Vidmar, Irena Miš Svoljšak
16.00
DVAJSET LET POZNEJE: LITERARNO SODELOVANJE MED DRŽAVAMI NEKDANJE JUGOSLAVIJE (Študentska založba)
Simbolni prostor »Zahodnega Balkana« po razpadu Jugoslavije leta 1991 zaznamujejo visoka stopnja medsebojnega nezaupanja, pretrgane komunikacijske vezi med regionalnimi središči, nacionalistična legitimacija ekskluzivizma in skoraj popolni razkroj dialoških standardov. Kako obnoviti nekatere tokove komuniciranja med raznimi regionalnimi in etničnimi skupnostmi, tokove, ki so bili sunkovito in nepričakovano pretrgani?
Moderator: Mitja Čander
Sodelujejo: Boris A. Novak, Vojka Đikić, Velimir Visković
17.00
JE ZA IZDAJO KNJIG TREBA IZDATI TUDI SEBE? (Undara Studio)
Odpirali in odstirali bomo številna vprašanja, povezana z aktualnim dogajanjem na slovenskem založniškem trgu. Skozi bogate izkušnje sogovornikov pisateljev bomo izvedeli o zakulisju prodiranja knjige med bralce ter ovirami, ki postavljajo pod vprašaj pisateljevo svobodo ter enakost na trgu založništva. Ugotavljali bomo, kako izdaja knjige pisatelja spremeni in koliko so razmere v slovenskem prostoru spodbudne za njegovo ustvarjanje. Odgovor bo doživelo tudi vprašanje v naslovu, saj bo še dodatno osvetlilo moralno plat poti, ki jo prehodi knjiga od avtorja do bralca.
Moderatorka: prof. Nadja Seražin
Sodelujejo: dr. Branko Gradišnik, Breda Smolnikar, Ana Jud, Ruža Barić Bizjak in Benka Pulko
18.00
KAKO SE POJE POEZIJA (Založba Vale-Novak)
A bi zapete pesmi drugače zvenele, če bi jih brali? In kako zveni poezija, ki je zapeta? Pravi pevci so poeti duše, vse več ljudi pa ugotavlja, da imajo tudi njihove zapisane pesmi moč velike poezije. O vsem tem se bomo pogovarjali z Vladom Kreslinom in poeti.
SOBOTA, 28. november 2009
12.00
O KNJIGAH, PISANJU IN PISANJU O KNJIGAH (Založba Vale-Novak)
Kako in koliko se govori in piše o knjigah v slovenskih množičnih medijih? Je pozornost medijev dovolj razpršena ali pa se osredinja na t. i. visoko literaturo ter zanemarja žanrsko in priročniško? Kako je z literarno kritiko in obveščanjem o knjižnih novostih? Zakaj ne premoremo televizijske oddaje o knjigah za širše občinstvo? Medtem ko v Sloveniji vsako leto izide vedno več knjižnih naslovov, pa se zdi, da se prostor, ki jim ga odmerjajo mediji, vse bolj krči, tudi na račun drugih kulturnih vsebin (glasbe, gledališča, kulturne politike).
Moderatorka: Manca Košir
Sodelujejo: Marjeta Novak Kajzer, Igor Bratož, Samo Rugelj, Mario Galunič
13.00
S KNJIGO ZAVEZANI RESNICI (Založba Družina)
Debatna kavarna s temo resnice in knjig. Ali se lahko izognemo resnici? Knjiga, in vse v njej zapisano, po svoji naravi ostane za vedno. Ostane za rodove za nami. Ostane za zgodovinarje, za vse, ki hočejo razumeti, vedeti.
Vsako obdobje prinaša resnice, s katerimi se morda javnost, narod, v danem trenutku ne zmore sprijazniti. Lahko pa se jih izrazi v knjigah. Tudi če danes ne zanimajo nikogar ali le redke, pa v tej obliki čakajo in počakajo na trenutek, ki je pravi. Resnica nima cene.
Moderatorka: Manica Ferenc
Sodelujejo: Janez Gril, Jože Dežman, Zorko Simčič, Maja Weiss
14.00
ALI (SE) ŠE VEDNO NE ZNAMO LJUBITI? TEMNE IN SVETLE STRANI ŽENSKEGA HREPENENJA PO LJUBEZNI (Založništvo tržaškega tiska in Celovška Mohorjeva družba)
O krizi v odnosih in o zvezah, ki so nestalne, v trenutku, ko se sprašujemo, ali je bolje živeti sam ali v dvoje, se bodo pogovorili avtorji knjižnih uspešnic na temo ljubezni in medčloveških odnosov: pesnica in psihologinja Alenka Rebula, dr. Manca Košir, psihoterapevt Bogdan Žorž in drugi gostje.
Moderator: Janko Petrovec
15.00
AD FONTES – K IZVIRU SLOVENSKE PISANE IN TISKANE BESEDE (Založba Tuma)
V slovenskih samostanih in njihovih knjižnicah že stoletja ležijo neprecenljivi zakladi pisane in tiskane besede. Kako so nastajali ti rokopisi in tiski, v katerih jezikih so bili pripravljeni ter kakšen je njihov pomen za slovensko kulturno dediščino danes, se bodo spraševali gostje pod vodstvom dr. Eve Kodrič Dačić.
Moderatorka: dr. Eva Kodrič Dačić
Sodelujejo: mag. Stanislav Bahor, dr. Jože Urbanija, p. Felicijan Pevec