Pokrovitelj spletne strani:
Bodi dober,
pa boš modrejši kot moder,
lepši kot lep
in boš srečen in vesel.

Fran Miličinski
 
 

Ostali dogodki na sejmu


PAPIRNATI VRTILJAK
bibliofilska razstava starih otroških knjig

Organizator:
Antikvariat Glavan, knjižna starinarna in galerija starih tiskov

Razstavo pripravila: Katarina Glavan Batagelj

Izbor knjig, najlepših ohranjenih primerkov iz zasebnih bibliofilskih zbirk, zapolnjuje vrzel v poznavanju starejše otroške in mladinske književnosti od 1. polovice 19. stoletja do 60. let 20. stoletja, ki še ni bila celostno obravnavana.

Razstavo Papirnati vrtiljak smo razdelili na obdobja, ki jih je v evropskem okviru zarisalo zgodovinsko družbeno dogajanje. Slovenska knjižna umetnost je bila vpeta v širši evropski okvir, zato smo dodali nekaj zgodnjih knjižnih sopotnic iz nemškega in slovanskega sveta kot takratni vzor in vir idej slovenskim založnikom. Zastopani so različni žanri (leposlovje, polliterarna in neliterarna besedila), izvirna besedila, prevodi, priredbe in predelave. Uvrstili smo tudi slikanice, ki so pomemben razstavni eksponat in prva stopnica na poti v literarno estetsko vzgojo. Vse generacije spremljajo pravljice in pripovedke različnih narodov in  zimzelene zbirke znanih pisateljev, kot so npr. brata Grimm in Hans Christian Andersen. Njegove pravljice je leta 1896 v Ljubljani izdal Janez Giontini. Nič manj ni bila priljubljena zgodba o brodolomcu Robinzonu. Najstarejši izvod na razstavi je bil natisnjen leta 1895. Iz Jutrove dežele izvirajo pravljice za mladino v zbirki Tisoč in ena noč, ki jih je leta 1902 s podobami v barvotisku v Ljubljani založil Lavoslav Schwentner. V 30. letih 20. stoletja je dosegla razcvet izvirna slovenska slikanica, pri kateri so z besedo in sliko sodelovali znani slovenski avtorji.

Vabimo vas, da vstopite v Papirnati vrtiljak in se ustavite ob vašem najljubšem pravljičnem liku, ki je upodobljen prav tak, kot ste ga nekoč občudovali. Zavrtite se v času, ne bojte se slabosti!

28. slovenski knjižni sejem bo za obiskovalce odprt od srede, 21., do nedelje, 25. novembra 2012, od 9. do 20. ure.


Prosti vstop!

 

Edvard Kocbek, 27.9.1904 – 3.11.1981


Molitev

 

Sem, kar sem bil,
in vsakdo me bo mogel pozabiti.
In vendar moram reči: sem in bil sem in bom,
in zato sem več od pozabljenja,
neizmerno več od zanikanja,
neskončno več od niča.

Vse je večno, kar nastane,
rojstvo je močnejše od smrti,
vztrajnejše od obupa in samote,
silnejše od hrupa in greha,
slovesnejše od zavrženosti.
Nikoli ne bom prenehal biti.
Nikoli.
Amen.

Edvard Kocbek: Zbrane pesmi, 1977 (str. 200). Cankarjeva založba