Pokusimo besedo

Odprti oder Društva slovenskih pisateljev

Velika sprejemna dvorana

Društvo slovenskih pisateljev bo na letošnjem knjižnem sejmu predstavilo nominirance in prejemnike najvidnejših literarnih nagrad v Sloveniji.

Nagrade v posameznih človekovih dejavnostih imajo mnogoteren namen; že res, da so spodbuda in zahvala, mogoče še bolj pomembne pa so zato, ker opozarjajo na pomembne vrhove, ki jih ne kaže spregledati.
V prepričanju, da nagrade prenaglo izzvenevajo, želimo tako proti koncu leta še enkrat opozoriti na pomembne prispevke v našo književno zakladnico, to se pravi pesniške, prozne, dramatiške, esejistične in prevajalske dosežke.

Poleg tega bi radi poudarili delo vseh nominirancev, saj smo prepričani, da literarni metje ne more uveljavljati izključujoče tekmovalnosti, marveč nagrajenec skupaj z nominiranci – pars pro toto – predstavlja vse nekdanje, zdajšnje in prihodnje dobro pisanje.

Nekdajni otroci za otroke

Na odru bodo gostovali letošnji nominiranci za nagrado Desetnica (Cvetka Bevc in Milan Dekleva, Aksinija Kermauner in Miklavž Komelj, Majda Koren, Primož Suhodolčan in Bina Štampe Žmavc ter Suzana Tratnik), Dim Zupan bo predstavil nagrado Desetnica, Mate Dolenc, nagrajenec letošnje Večernice pa "svojo" nagrado. Program bo poevzovala Tina Oman. Avtorji bodo s seboj prinesli predmet iz svojega otroštva, iz njega se bo razrastel pogovor z moderatorko o ranih letih, prvih knjigah, zgodbah, otroških sanjah, začetkih ...

Pisateljska soba

Da bi bil oder Društva slovenskih pisateljev na letošnjem knjižnem sejmu zelo knjižen in zelo živ, bo vsak dan ob 14. uri tam živela pisateljica – pisateljica, dramatičarka in igralka Draga Potočnjak. V svoji sobi bo sprejemala goste; v miljeju čudenja in zavedanja, kaj vse je knjiga.

Knjiga je

Nagrajence najpomembnejših slovenskih literarnih nagrad bodo kot moderatorji predstavljali člani žirij, ki so jih izbrale.

Program na odru Pokusimo besedo bo povezovala Tina Oman.

Sreda, 23.11.

10.00

Nekdajni otroci za otroke

Milan Dekleva, Miklavž Komelj

14.00

Pisateljska soba

Boštjan Videmšek - zaradi delovnih obveznosti (odhod v Gazo) se bo o delu in knjigi B. Videmška z Drago Potočnjak pogovarjal fotograf Jure Eržen
Boštjan Videmšek je dolgoletni Delov poročevalec iz kriznih žarišč. V zadnjih dvanajstih letih je med drugim poročal iz Afganistana, Iraka, Somalije, Demokratične republike Kongo, Sudana, Pakistana, Izraela in Palestine, Libanona, s Kosova, Kavkaza, iz Srednje Azije, Libije, Egipta ter s prizorišč cunamija v jugovzhodni Aziji. Leta 2009 in 2010 je prejel nacionalno novinarsko nagrado v okviru natečaja Evropske komisije in bil obakrat izbran v ožji izbor za evropsko novinarsko nagrado. Pri Cankarjevi založbi je (v sodelovanju s fotografom Juretom Erženom) nedavno izdal knjigo Vojna terorja – deset let po 11. septembru. O njegovih širnih poteh, tudi tistih s knjigo in za knjigo, se bo v Pisateljski sobi pogovarjal z Drago Potočnjak. Že naslednji dan odpotuje spremljat volitve v Egipt.

17.00

Knjiga je

Moderator Edvard Kovač
Rožančeva nagrada za najboljšo esejistično zbirko, nagrajenec Andrej Medved
Veronikina nagrada, nagrajenka Barbara Korun

Četrtek, 24.11.

10.00

Nekdajni otroci za otroke

Suzana Tratnik, Primož Suhodolčan

14.00

Pisateljska soba

Mitja Drab
Mitja Drab je študent, absolvent fizike. Od petnajstega leta piše pesmi, obiskoval je pesniške delavnice LUD Literature pod taktirko Uroša Zupana in enkrat delavnice kratke zgodbe LUD Literatura z mentorjem Andrejem Blatnikom. Objavljal je v več revijah (Literatura, Apokalipsa, Lirikon, Mentor), v sodelovanju z dvema prijateljema je letos v samozaložbi izdal zbornik poezije Kadaver Hermione Granger.
Rad ima splet, zanimive debate s prijatelji ob vinu, humor, ironijo. In knjige.
Zadnje čase si prizadeva za čimprejšnjo pridobitev diplome.
O knjigi, ki je še ni, a že je – tokrat z Drago Potočnjak.

15.30

Razglasitev nominirancev za literarno nagrado modra ptica

Mladinska knjiga je spomladi razpisala književno nagrado modra ptica za najboljše še neobjavljeno knjižno delo, in sicer za zvrst »roman za odrasle«. Na natečaj, ki se je zaključil 1. oktobra, je prispelo 67 del 36 avtoric in 31 avtorjev. Strokovna komisija bo izmed prispelih del, ki ustrezajo pogojem javnega natečaja, izbrala pet nominirancev, predstavniki žirije iz Mladinske knjige jih bodo razglasili na Slovenskem knjižnem sejmu v četrtek, 24. novembra ob 15.30 na odru Društva slovenskih pisateljev.
Zmagovalca, čigar knjiga bo izšla marca 2012, bo komisija razglasila ob koncu letošnjega leta.

17.00

Knjiga je

Nagrade Društva slovenskih pisateljev
Stritarjeva nagrada za literarno kritikom, nagrajenec Goran Dekleva
Jenkova nagrada za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let, nagrajenec Primož Čučnik

Petek, 25.11.

10.00
Nekdajni otroci za otroke
Majda Koren, Damijan Stepančič

14.00

Pisateljska soba

Matej Kranjc
Na svojo spletno stran je zapisal: “... Nikar ne odlašaj na danes, če si pojutrišnjem zdoma.” In njegova prva pesniška zbirka (1988) nosi naslov Moja pesem je moje življenje. Piše, prevaja. Deset romanov, mnoge pesniške knjige, štiriindvajset knjižnih prevodov. Kot kantavtor pa se pogovarja tudi z Bobom Dylanom, Tomom Waitsom, Leonardom Cohenom. Pa Janijem Kovačičem, Tomažem Pengovom, Adijem Smolarjem. Ne bo zdoma, saj bo gost Pisateljske sobe.

15.30
Svečana prireditev Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS, revije Otrok in knjiga ter Slovenske sekcije IBBY
Gostje bodo dobitniki nagrad za mladinsko književnost v letu 2011 (nagrade Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, desetnice in večernice); Andrej Rozman Roza, Bina Štampe Žmavc, Milan Dekleva in Mate Dolenc. Predstavniki Društva Bralna značka Slovenije bodo predstavili zbornik z naslovom Branje je potovanje, s katerim se svečano zaključuje 50-letnica Bralne značke. Poseben del dogodka bo tudi podelitev nagrad in priznanj Slovenske sekcije IBBY 2011, ki jih bodo prejeli promotorji branja in mladinske književnosti.

17.00

Knjiga je

Moderator Branko Madžarevič
Prešernova nagrada kot najvišje priznanje Republike Slovenije na področju umetnosti, nagrajenec Miroslav Košuta
Sovretova nagrada za vrhunske književne prevode, nagrajenka Nada Grošelj

Sobota, 26.11.

10.00

Nekdajni otroci za otroke

Cvetka Bevc, Vida Mokrin Pauer

14.00

Pisateljska soba

Erica Johnson Debeljak
Erica Johnson Debeljak je leta 1993 iz Amerike prišla v Slovenijo in v dveh desetletjih postala prevajalka, pisateljica in pozorna opazovalka sprememb v slovenski družbi, s tem pa tudi poznavalka menjajočih se načinov identitete, nacionalnosti in jezika. Njena najnovejša knjiga je Prepovedani kruh, ki je izšla leta 2010 pri založbi Modrijan. Ista založba bo naslednje leto objavila tudi avtoričin prvi roman. O njem in o njih in o nas. In o Ameriki v Sloveniji in Sloveniji v Ameriki – tokrat v pogovoru z vidno slovensko ustvarjalko, članico Društva slovenskih pisateljev.

15.30

Pisateljska soba

Založba Hyperion predstavlja antologiji slovenske ter evropske avantgardne poezije šestdesetih in sedemdesetih let. Antologija slovenske avantgardne poezije 1965-1983 vsebuje uvodno študijo O poeziji in/kot igri  in izbor pesmi: igra kot brezmejni subjektivizem (Zagoričnik, Šalamun, Chubby), igra kot reč (Geister, Hanžek, Jesih), igra jezika kot o(d)čaranost sveta in kot lingvizem (Grafenauer, Novak, Perovšek), igra telesa in kot leto: karnizem (Svetina, Kocbek, Medved), igra smrti in usode (Menon). Antologija evropske poezije odkriva manj znane evropske pesnike tega obdobja ter vrsto prvič prevedenih filozofskih in lingvističnih tekstov njihovih sodobnikov z uvodno študijo  Fantazma epohé,  avtorja Andreja Medveda.  Knjigi bo predstavil avtor uvodne  študije Andrej Medved  z gosti.

17.00

Knjiga je

Moderator Igor Bratož
Kresnik za najboljši slovenski roman preteklega leta, nagrajenec Vladimir P. Štefanec 
Fabula za najbolje napisane kratke zgodbe napisane v preteklem letu, nagrajenka Vesna Lemaić
Nagrada Evropske unije za literaturo, nagrajenka Nataša Kramberger

Nedelja, 27.11.

10.00

Nekdajni otroci za otroke

Aksinija Kermauner, Dim Zupan

14.00

Pisateljska soba

Alojz Rebula in kardinal Franc Rode
Alojz Rebula v slovenskem kulturnem prostoru zavzema posebno mesto. Kot človek z naše skrajno zahodne meje, vzgojen v italijanskih šolah, si je profesor Rebula priboril svojo slovensko zavest po lastni odločitvi, svojo slovensko istovetnost doživlja kot zmago nad tujim nasiljem in preboj v človeško in krščansko pristnost. Od tod nejgova občutljivost za problematiko slovenstva, ki je tako rekoč stalno navzoča v njegovih razmišljanjih in njegovih romanih. Z vsake strani Rebulove knjige veje duh resnice, čiste, jasne, polne resnice, izražene v živahnem, nenarejenem, sproščenem in hkrati klenem jeziku. Zapisi v Credu so najboljša popotnica za novo slovensko stoletje, je v uvodu v Credo zapisal kardinal Franc Rode. Tako bo Credo odlično izhodišče za iskriv pogovor, iskriv, kot sta sogovornika Rebula in Rode.