Založniška akademija

Letošnja založniška akademija bo v celoti posvečena branju in digitalnim medijem.

Strokovnjaki zadnja leta ugotavljajo, da se po eni strani zmanjšuje čas, ki ga ljudje namenjajo branju tiskanih medijev, po drugi strani pa še nikoli nismo toliko pisali in brali, kot pišemo in beremo po spletnih družabnih medijih, elektronski pošti in sms. Kaj se pri vsem tem dogaja z našimi možgani in našimi kognitivnimi sposobnostmi? Ali sposobnost koncentriranega, poglobljenega knjižnega branja izumira, ali pa je bila ta v resnici že od nekdaj značilna za razmeroma maloštevilno intelektualno elito? Ali elektronske bralne naprave s svojimi obogatenimi interaktivnimi vsebinami zares pozitivno vplivajo na našo bralno pismenost?

Na ta in podobna vprašanja bodo skušali odgovoriti vrhunski evropski strokovnjaki za knjige in branje: dr. Thierry Baccino z Univerze v Marseillu, dr. Anne Mangen z Univerze v Stavangerju, Chris Mead z Inštituta za prihodnost knjige v Londonu, Padmini Ray Murray z Univerze v Stirlingu na Škotskem, Adriaan van der Weel z Univerze v Leidnu in Christina Mussinelli, ki je v Združenju italijanskih založnikov odgovorna za razvoj elektronske knjige.

Urniki predavanj:

Sreda, 23. november
Ob 15. uri
Anne Mangen: Tisk kot zapor? Vloga telesnosti, linearnosti in fiksiranosti besedil pri razumevanju branja.

Ob 16. Uri
Thierry Baccino: Ali sta e-branje in e-bralec kompatibilna?

Ob 17. uri
Padmini Ray Murrray: Digitalna prihodnost stripov: zdaj ne gre več za leteče avtomobile in ljudi rakete



Četrtek, 24. november
Ob 15. uri
Chris Meade: Ojačani avtor v neknjižni kavarni

Ob 16. uri
Adriaan van der Weel: Razvezana knjiga

Ob 17. uri
Christina Mussinelli: Različni načini branja

Anne Mangen

Anne Mangen je postdoktorska raziskovalka na univerzi v Oslu in izredna profesorica za raziskave branja in pismenosti v Centru za raziskave branja na univerzi v Stavangerju. V svoji doktorski disertaciji je s spoznavnofenomenološkega zornega kota raziskovala bralne izkušnje pri branju leposlovja na digitalnih nosilcih. Objavila je vrsto člankov o vplivu digitalnih tehnologij na branje in pisanje, še posebej pa jo zanima interdisciplinarni pristop pri raziskovanju utelešenih, veččutnih učinkov, ki jih porajata branje in pisanje. Anne Mangen je bila gostujoča profesorica v več različnih raziskovalnih ustanovah (Xerox PARC /Palo Alto Research Center/, Palo Alto, Kalifornija, in San Jose State University, Kalifornija, na univerzi v Göteborgu na Švedskem in v L'Institut de Neurosciences Cognitives de la Méditerranée /INCM/ na Sredozemski univerzi v Marseillu). V sodelovanju z znanstveniki z različnih področij trenutno z eksperimentalno metodo raziskuje razlike pri branju literarnih besedil na kindlu in v tiskani obliki, pri čemer kombinira spoznanja s področja nevroznanosti, psihologije in fenomenologije.

Povzetek predavanja: Tisk kot zapor? Vloga telesnosti, linearnosti in fiksiranosti besedil pri razumevanju branja
V razpravah o prihodnosti branja se zelo pogosto pojavlja (empirično nedokazana) teza, da je tiskani medij možno (ali celo nujno) z lahkoto in brez posledic nadomestiti z njegovim digitalnim približkom, tj. z elektronskimi knjigami. Ne glede na to, ali pri tem mislijo na kindle z zaslonom z e-črnilom ali pa na ipad, zagovorniki te teze poudarjajo, da tovrstne bralne naprave bogatijo bralne izkušnje, saj fiksirano, statično in linearno tiskano besedilo nadomeščajo z multimedijsko, interaktivno hiperstrukturo, ki ima praktično neomejene možnosti za nebesedno, interaktivno in bralno komunikacijo z bralcem. Anne Mangen bo v svojem predavanju postavila pod vprašaj samoumevno pozitivnost vseh teh lastnosti digitalnih medijev ter jih premislila z zornega kota linearnega branja daljših besedil kot kognitivnega procesa. Vprašala se bo tudi, kakšna je izobraževalna vrednost tovrstnih načinov branja, in posebej izpostavila vprašanje, kaj se zgodi, če pri učenju branja kompleksnejših besedil tiskano besedilo zamenjamo z branjem na tabličnem računalniku.

Christina Mussinelli

Christina Mussinelli se z elektronskim založništvom ukvarja od leta 1992, od leta 1998 pa je v italijanskem združenju založnikov odgovorna za tehnološki razvoj in digitalno založništvo. V združenju tudi vodi mednarodne in evropske projekte, organizira izobraževanje za založnike ter v sodelovanju z različnimi medijskimi hišami vsako leto pripravlja konferenco Editech. Je tudi članica upravnega odbora IDPF (International Digital Publishing Forum).

Povzetek predavanja: Različni načini branja
Christina Mussinelli bo v svojem predavanju govorila o tem, kako se v digitalnem okolju spreminjajo ne samo načini branja in pisanja, ampak je drugačna tudi sama uredniška priprava knjižnih vsebin ter založniški poslovni modeli. Posebno pozornost pa bo namenila razlikam med temi procesi v ZDA in celinski Evropi.

Chris Meade

Chris Meade je direktor if:book uk, mnenjske ustanove, ki tesno sodeluje z Institute for the Future of the Book v New Yorku, if:book Australia in if:lire v Parizu. If:book ustvarja digitalne bralne izkušnje, vodi raziskave v šolah, organizira tečaje in predavanja o digitalnem založništvu in o novi vlogi avtorja v tem okolju ter upravlja z Unlibrary Cafe v knjižnici Hornsey v Londonu. Chris Meade je avtor digitalne novele In Search of Lost Tim (www.insearchoflosttim.net), ima magisterij iz kreativnega pisanja in novih medijev in je bloger na www.bookfutures.com. Preden je začel voditi if:book, je bil direktor Poetry Society and Booktrust, dobrodelne organizacije, ki podpira knjige in branje.   

Povzetek predavanja: Ojačani avtor v neknjižni kavarni
 Številni zagovorniki knjižnic in prostega dostopa do branja so potrebovali kar nekaj časa, da so se znebili zadržkov do digitalnega branja in založništva; po drugi strani klasično knjižno založništvo že nekaj časa obupano išče nove poti, po katerih bi prodajalo svoje tradicionalne izdelke in za prodajo ustrezno zapakiralo digitalna besedila. Chris Meade bo v svojem predavanju pokazal, da smo zaradi spremenjenega razmerja moči med pisci, bralci in založniki v spletnem okolju vsi postali ojačani avtorji in precej bolj aktivni bralci knjig, kot smo bili v tiskanem okolju. Te spremembe so po njegovem mnenju daljnosežne in osvobajajoče, zaradi česar jih velja pozdraviti in braniti. V svojem predavanju bo predstavil nekatere projekte ustanove if:book, posebno pozornost pa bo namenil Neknjižni kavarni, ki poskuša ustvariti lokalno okolje za razvoj digitalnega založništva. Zagovarjal bo tezo, da je napočil čas, da začnemo o knjigi in literaturi misliti na nov, drugačen način.

Thierry Baccino

Thierry Baccino je redni profesor za kognitivno psihologijo in digitalne tehnologije na univerzi Paris-8 in znanstveni direktor LUTIN-a (laboratorija za uporabnost v digitalnih tehnologijah), ki deluje v okviru Državnega muzeja znanosti in tehnike v Parizu.
T. Baccino je s štipendijo francoskega IBM-ovega razvojnega centra doktoriral iz kognitivne psihologije na univerzi Aix-en-Provence leta 1991. Kot raziskovalni asistent je nato deloval na univerzi v Dundeeju, kjer se je ukvarjal z raziskovanjem kognitivnih procesov pri branju z zaslona. Leta 1993 je postal izredni profesor, leta 1995 pa redni profesor na univerzi Sophia-Antipolis v Nici, kjer je leta 1995 ustanovil Laboratorij za eksperimentalno psihologijo in ga vodil do leta 2002. Po nekaj gostovanjih na različnih evropskih univerzah (Pavia, Dortmund, Torino, Valencia) je leta 2004 dobil Fulbrightovo štipendijo, ki mu je omogočila delo na Inštitutu za kognitivne znanosti na University of Colorado v Boulderju v ZDA. Trenutno je znanstveni ekspert v evropskem Generalnem direktoratu za raziskave in pri različnih francoskih raziskovalnih ustanovah (ANR, AERES). V svojih raziskavah se osredotoča na digitalno branje in na digitalno iskanje informacij, pri čemer uporablja tako eksperimentalne metode kot računalniške tehnike modeliranja. Vodi številne raziskovalne projekte in objavlja v vodilnih znanstvenih časopisih s področja psihologije.

Povzetek predavanja: Ali sta e-branje in e-bralec kompatibilna?
Zadnjih 5000 let smo brali na stabilnih medijih, le v zadnjih 30 letih se je na široko razširilo branje na digitalnih nosilcih, kot so računalniki, pametni telefoni, e-bralniki in podobno. Toda ali je branje s takih naprav enako kot branje s papirja? Ti novi artefakti vplivajo na vizualno percepcijo, pozornost, razumevanje in spomin, pri čemer ni jasno, kako se ljudje nanje prilagajamo. V svojem predavanju bo dr. Baccino predstavil glavne prednosti in pomanjkljivosti tako imenovanega  e-branja in njegov vpliv na  »e-bralca«.

Padmini Ray Murray

Padmini Ray Murray je svojo delovno pot začela leta 1999 kot pripravnica v uredništvu založbe Seagull Books v Kolkati v Indiji. Nato je delala kot knjigarka v knjigarni Ottakars, spletna urednica, prodajnica in urednica v založbah Canongate, Ottakars in Edinburgh University Press, sodelovala pa je tudi pri organizaciji edinburškega literarnega festivala. Trenutno predava založništvo na univerzi Stirling, pri čemer obilno izkorišča svoje znanje o zgodovini knjige in bogate založniške izkušnje. V letih 2006–09 je bila  izvoljena članica Edinburgh Bibliographical Society. Objavila je vrsto člankov v The Edinburgh History of the Book in Scotland: Volume 3, Ambition and Industry 1800–1880, ki jo je uredil Bill Bell (Edinburgh University Press, 2007).  Raziskovalno se ukvarja z zgodovino knjige v kolonijah, sodobnim znanstvenim založništvom, vplivom spletnih tehnologij na knjižno založništvo in  romani v stripu. Prav tako je vodja skupine za raziskave in razvoj v Electric Bookshop, ki na Škotskem združuje vse, ki jih zanima prihodnost knjige in založništva v digitalnem okolju.

Povzetek predavanja: Digitalna prihodnost stripov: zdaj ne gre več za leteče avtomobile in ljudi rakete
Avtorji stripov se tradicionalno dobro znajdejo v digitalnem okolju, od teoretika in avtorja stripov Scotta McClouda, ki je eksperimentiral z “neskončnim platnom”, do dinamičnih stripovskih aplikacij, ki se jih da naložiti v pametne telefone. Povedano drugače, digitalno okolje je – tako kot se je v njem spremenilo vse, kar beremo – pomembno predrugačilo tudi stripe. Padmini Ray Murray bo v svojem predavanju analizirala obsežne spremembe, ki so se zgodile na trgu stripov, ter pokazala, kako se sama definicija žanra spreminja z razvojem večmedijskega pripovedništva in z vplivom računalniških iger na razvoj digitalnega založništva. Pojasnila bo tudi, kako različne bralne naprave, izginjanje posrednikov v knjižni verigi in pojav spletnih stripov spreminjajo naše razumevanje kulturnega pojava, ki ga imenujemo strip.

Adriaan van der Weel

Adriaan van der Weel je na univerzi v Leidnu profesor za sodobno nizozemsko zgodovino in predavatelj za knjigarstvo ter medijske študije. Doslej je predaval na univerzi v Utrechtu in na univerzi William and Mary v Williamsburgu v ZDA. Je urednik za članke s tematiko o Evropi pri Digital Humanities Quarterly in urednik svetovalec pri znanstvenem časopisu Book History. Skupaj z Ernstom Thoutenhoofdom in Rayem Siemensom je pri založbi Brill ustanovil knjižno zbirko, ki se ukvarja z akademskim založništvom, bil pa je tudi glavni urednik znanstvenega časopisa Logos. S svojimi raziskavami posega na področje knjižnih študij, kjer ga še posebej zanimajo procesi digitalizacije, ukvarja pa se tudi z raziskovanjem splošnega založništva in branja v prostem času (več o tem gl.  http://www.let.leidenuniv.nl/wgbw/research/Weel_research.html ). V zadnjih dveh letih je v Amsterdamu organiziral nekaj izjemno odmevnih konferenc o sodobnem knjižnem založništvu: 'Razvezana knjiga 2011' ( glej http://eboekenstad.nl/unbound/), 'Besedila in pismenost v digitalnem času' (2010; glej http://www.libereurope.eu/event/texts-and-literacy-in-the-digital-age), in izvedel srečanje o evropskih založniških statistikah (2008).

Povzetek predavanja: Razvezana knjiga
V družabnem smislu so se za tiskane knjige začeli težki časi. Ker večina zidanih knjigarn po svetu tradicionalno posluje z zelo majhnimi dobički, so danes mnoge na robu preživetja, veliko pa so jih zaprli. Razlogov za to je več, od finančne krize do konkurence spletnih knjigarn, ki prodajajo tiskane in elektronske knjige, nad vsemi, ki se ukvarjajo s knjigami, pa kot Damoklejev meč visi vedno slabši status, ki ga ima branje knjig v sodobnih družbah. Knjige so sicer tradicionalno imele izjemen simbolni pomen v zahodnih družbah, želja po tem, da bi imeli svoje osebne knjižnice, pa se je od 19. stoletja naprej iz višjih slojev postopoma razširila tudi v srednje sloje. Od takrat domače knjižnice za pripadnike srednjega sloja niso bile le finančno uresničljiva želja, ampak tudi zaželen statusni simbol. Danes družbeni ugled knjig neustavljivo pada. Podatki kažejo, da ljudje vedno manj časa namenjajo branju, mlajše generacije pa se veliko raje kot s knjigami identificirajo z računalniškimi igrami, filmi in drugimi, predvsem digitalnimi medijskimi izdelki. Kar nekaj znakov tudi kaže, da se mlajše generacije nebralcev, potem ko pridejo v srednja leta, ne spreminjajo v bralce, tako kot se je to dogajalo nekaj generacij prej. Ta vedno slabši ugled knjige v sodobnih družbah ne bo imel le neposrednih gospodarskih posledic, saj je knjižno založništvo in knjigotrštvo gospodarska dejavnost, ki posredno ali neposredno zaposluje veliko ljudi, ampak bo tudi pomembno vplival na kulturo in izobraževanje. S tega zornega kota je s stališča širše družbe več kot kratkovidno, da danes večino raziskav, ki se ukvarjajo s temi spremembami, financira založniška industrija.