Družbeno odgovorno

    Slovenski knjižni sejem sodeluje s Centrom ponovne uporabe, ki zagotavlja kuhinjo na Kulinartfestu:
    Slovenska mreža Centrov ponovne uporabe (CPU) vključuje enote v Ljubljani, Rogaški Slatini, Vojniku, Slovenskih Konjicah, Ormožu, Kočevju in Miklavžu na Dravskem polju. Prav zaradi vključevanja različnih ciljih skupin, njihove integracije in profesionalizacije ter podjetniškega reševanja problemov socialno podjetje omogoča fleksibiliziranje delovnih mest ter preusmeritev toka kosovnih odpadkov v ponovno uporabo in reciklažo. Z izvajanjem dejavnosti »ponovne uporabe« Center ponovne uporabe pomembno prispeva k zmanjšanju strukturne brezposelnosti v lokalnem okolju in omogoča hitrejše vključevanje še zlasti ranljivih ciljnih skupin na trg dela. 

    Okoljski vidik ponovne uporabe
    Na področju okolja CPU skrbi, da so še uporabni izdelki vključeni v ponovno uporabo, s čimer je posledično podaljšan čas, ko posamezen izdelek postane odpadek. S tem je tudi zmanjšan negativen vpliv na okolje, ohranjeni so dragoceni naravni viri. Zmanjšana je potreba po novih proizvodih in s tem poraba novih naravnih virov. Popravilo izdelka in njegova ponovna uporaba porabita manj energije in naravnih virov v primerjavi z recikliranjem. Zelena cena izdelka v CPU prikazuje resnične prihranke na račun okolja in ima okoljsko ozaveščevalni pomen, saj se danes nihče ne vpraša, koliko surovin, vode, energije in emisij je potrebnih za nov izdelek. Centri ponovne uporabe imajo tako pomemben učinek na širšo javnost v okoljskem ozaveščanju in širjenju zavedanja, da je planet omejen z viri.

    Socialni vidik ponovne uporabe
    Izdelki Centra ponovne uporabe so cenovno dostopni vsakomur in omogočajo, da si osnovne gospodinjske potrebščine kupijo tudi ljudje z najnižjim osebnim dohodkom. Poleg vključevanja težje zaposljivih oseb je s ponudbo CPU zmanjšana socialna razlika in preprečen zdrs v revščino, kar je za celotno družbo bistvenega pomena.

    Finančni vidik ponovne uporabe
    Centri ponovne uporabe zmanjšujejo brezposelnost, iz odpadkov so ustvarjene uporabne dobrine, povečuje se gospodarski in socialni razvoj lokalnega okolja in skupnosti ter narejen je prispevek k udejanjanju evropske in nacionalne zakonodaje na področju preprečevanja in ponovne uporabe odpadkov. Razvoj novih okoljskih storitev prispeva k evropski dodani vrednosti in večanju konkurenčnosti.

    Naša gospodarska uspešnost in blaginja sta odvisni od našega naravnega kapitala, vključno z ekosistemi, ki nam zagotavljajo tok osnovnega blaga in storitev. Veliko ekosistemskih storitev je izkoriščanih brez upoštevanja omejenosti njihove zaloge. Z njimi ravnamo kot s »svobodnim« blagom, njihova gospodarska vrednost na trgu ni upoštevana ustrezno, zato jih še naprej pretirano črpajo ali onesnažujejo, kar ogroža našo dolgoročno trajnost in prilagodljivost na okoljske pretrese. Za konkurenčno gospodarstvo in odgovorno potrošništvo je treba v praksi izvajati prednostni red ravnanja z odpadki, ki v ospredje postavlja preprečevanje in ponovno uporabo odpadkov/izdelkov.